KNJIŽNICA V LETNICAH

1903       

18. marca se je devetnajst izobražencev iz Maribora odločilo za ustanovitev Zgodovinskega društva  za Slovensko Štajersko. Določili so ime in pravila društva. 28. marca je potekal v Narodnem domu v Mariboru občni zbor društva. 28. maja je odbor Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko na prvi seji    imenoval za knjižničarja in arhivarja Avguština Stegenška. S tem je bila ustanovljena Knjižnica Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko. Decembra je dobila knjižnica prostor v deškem semenišču (danes Mladinska ul. 12)

1904       

Knjižnica je imela 312 enot gradiva, urejeno inventarno knjigo in listkovni abecedni imenski katalog ter knjižnični red. Predsednik Zgodovinskega društva dr. Pavel Turner je za svoj denar nakupil obsežno zbirko izdaj Jugoslovanske akademije in publikacij Štajerskega historičnega društva.

1909       

6. junija se je knjižnica preselila v prostor v Narodnem domu.

1913       

Knjižnica se je preselila v stanovanje tajnika društva dr. Frana Kovačiča na Koroško c. 10.  

1918       

16. novembra je izšla Uredba o obveznih izvodih in knjižnica Zgodovinskega društva je dobila pravico do obveznih izvodov z območja Slovenije – postala je  javna in tako izenačena s tremi uglednimi knjižnicami – Licejsko knjižnico v Ljubljani, Narodno knjižnico v Beogradu in Vseučilišno  knjižnico v Zagrebu.

1919       

10. decembra je bil podan predlog, da se javni študijski knjižnici zagotovi prostor in status državne proračunske ustanove s knjižničarjem, ki bo državni uradnik.

1920       

20. aprila je Mestni občinski svet sprejel pogodbena določila na osnovi katerih so se Zgodovinskemu društvu dodelili za njegovo novoustanovljeno javno študijsko knjižnico novi prostori. 26. julija so preselili knjižnico na novo lokacijo v Strossmayerjevo ul. 26. Septembra so preselili knjižnico v podstrešne sobe v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ul. 5.

1921       

Septembra je mariborski župan Viktor Grčar določil prostore v kazinski stavbi na Slomškovem trgu 17 za knjižnico.

1922       

Mariborski občinski svet je v juniju sprejel statut knjižnice.

1923       

V marcu je mariborski občinski svet sklenil prevzeti stroške za knjižničarja Študijske knjižnice v Mariboru in 15. marca je knjižnica dobila pogodbenega knjižničarja Davorina Žunkoviča. Kasneje se mu je pridružila kot knjižničarka še kneginja Elizabeta Obolenska.

1925  

3. marca je mariborski občinski svet odobril novi statut, ki je bil pravna podlaga delovanja Študijske knjižnice vse do vojne 1941. leta.

1926       

1. oktobra se je v Študijski knjižnici zaposlil prof. Janko Glazer z namenom, da pripravi temelje za razvoj knjižnice po vzoru drugih sodobnih tovrstnih knjižnic.

1928       

Sprejet sporazum med Študijsko knjižnico v Mariboru in Univerzitetno knjižnico v  Gradcu o vzajemnem izposojanju knjižničnega gradiva.

1931       

Prof. Janko Glazer je 1. januarja kot ravnatelj prevzel vodstvo knjižnice in v svojem razvojnem načrtu zapisal, da ima knjižnica nalogo, da zbere vso literaturo, ki je nastala na njenem območju ali je vsebinsko povezana s tem območjem in da kot študijska knjižnica podpira znanstveno in izobraževalno delo.

1940       

S slutnjo bližajoče se vojne sta knjižnični kuratorij in ravnatelj pričela z načrtovanjem evakuacije knjižničnega gradiva.

1941       

11. aprila so nacisti zasegli prostore knjižnice ter odstavili ravnatelja prof. Janka Glazerja. Večji del Študijske knjižnice je bil prepeljan v Gradec v Südostdeutsches Institut in v Steiermärkische Landesbibliothek.

1945       

Vrnitev odpeljanih knjig, v izgubo je šla četrtina predvojnih fondov. 10. septembra je bila sprejeta uredba Ministrstva za prosveto o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic za celjsko, novomeško in mariborsko okrožje.

1946       

1. marca je bila knjižnica formalno ustanovljena.

1950       

Mestni ljudski odbor je dodelil knjižnici prostore v stavbi na vogalu Partizanske in Prešernove ulice.

1952    

1. maja so slovesno odprli nove prostore v Prešernovi ulici.

1953      

Knjižnica je praznovala 50-letnico obstoja z organiziranjem 2. kongresa Zveze   društev bibliotekarjev Jugoslavije.

1955     

Prelomnica v nabavni politiki knjižnice – večji poudarek naravoslovnim in tehniškim vedam ter medicini.

1957  

V knjižnici se je zaposlil bibliotekar prof. Jaro Dolar.

1958       

Sprejet statut, kjer je bila knjižnica opredeljena kot osrednja znanstvena knjižnica za področje Maribora in njegove okolice. Dr. Ivan Dornik je pričel z bibliografsko obdelavo člankov in objav v starejših slovenskih časnikih in revijah o preteklosti Maribora in slovenske Štajerske.

1959       

Pričetek razvoja visokega šolstva v Mariboru. 1. aprila se je upokojil ravnatelj prof. Janko Glazer, ki je vse do svoje smrti leta 1975 urejal Rokopisno zbirko.

1960       

4. oktobra je bil sprejet Odlok o obveznem pošiljanju tiskov, tiskarne so morale tudi študijskim knjižnicam pošiljati en izvod vsakega tiska.

1961       

Študijska knjižnica je postala osrednja knjižnica mariborskega visokega šolstva. Sprejet je bil Zakon o knjižnicah.

1963    

1. aprila je prof. Bogo Teplý pričel podrobno dokumentirati časnik Marburger Zeitung.

1964       

Statut knjižnice – knjižnica je osrednja javna knjižnica mariborskega področja   in hkrati osrednja knjižnica mariborskih visokošolskih zavodov.

1965       

1. septembra je bil za ravnatelja knjižnice imenovan dr. Bruno Hartman.

1970       

Študijska knjižnica se preimenuje v Visokošolsko in študijsko knjižnico v Mariboru.

1973       

V statutu so bile opredeljene naloge knjižnice kot osrednje knjižnice mariborskih visokošolskih zavodov, kot splošne znanstvene knjižnice in kot arhivske knjižnice.

1974       

Ravnatelj knjižnice dr. Bruno Hartman je izdelal Projekt Visokošolskega knjižničnega sistema v Mariboru.

1975       

12. junija je bil podpisan Samoupravni sporazum o združitvi v Univerzo v  Mariboru, ki ga je podpisala Visokošolska in študijska knjižnica v Mariboru kot enakopravna soustanoviteljica Univerze v Mariboru. 3. julija je bila ustanovljena Univerza v Mariboru. 23. septembra se knjižnica preimenuje v Univerzitetno knjižnico Maribor.

1977       

3. junija je bil podpisan Samoupravni sporazum o ustanovitvi knjižnično – dokumentacijsko – informacijskega sistema Univerze v Mariboru. Urejene so bile  Glasbena in Geografska zbirka ter Zbirka drobnih tiskov.

1978     

Izdelan je bil spremenjeni idejni načrt nove knjižnice ter ustanovljen gradbeni odbor.

1979     

Pričetek izdelave investicijsko tehnične dokumentacije za novo knjižnično stavbo.

1983

Knjižnica je dobila linijo za interaktivno povezavo z Računalniškim centrom Univerze v Mariboru.

1984        

Pričetek intenzivnega vnosa podatkov o uporabnikih in skrajšane bibliografske opise monografskih publikacij v podatkovno zbirko – prehod na računalniški način izposoje. UKM je postala prva knjižnica v državi, ki je s programsko opremo, ki jo je razvil Računalniški center Univerze v Mariboru v sodelovanju z bibliotekarji Univerzitetne knjižnice, računalniško podprla izposojo. Prvi bibliografski zapis nasploh v COBIB-u je ID=6524417.

1985       

Uporaba prve verzije kataloga OPAC. Elaborat Domoznanska dejavnost v slovenskem knjižničnem informacijskem sistemu – osnova za uvajanje informacijske tehnologije v domoznansko delo. Izdelan elaborat Računalniško podprti sistem bibliografske evidence raziskovalnega dela na Univerzi v Mariboru (standard UNIMARC).

1986       

Pričetek gradbenih del za novo knjižnično stavbo na lokaciji Miklošičeva, Gospejna in Orožnova ul. Vnos podatkov po standardu UNIMARC v Univerzitetni knjižnici Maribor.

1987       

Sistem izposoje je bil izpopolnjen s programsko opremo in računalniško opremo za črtne kode. Začetek ponudbe informacijskih virov v elektronski obliki.

1988       

Selitev gradiva iz stare stavbe v novo - „živa veriga”.  25. novembra je dobila Univerzitetna knjižnica Maribor novo sodobno knjižnično zgradbo. Vnos vseh novih monografskih publikacij v lokalno in vzajemno bazo – sistem vzajemne katalogizacije.

1990 

Uvedeno je avtomatsko štetje signatur in inventarnih številk, dograjen koncept delovanja knjižničnega informacijskega sistema Univerze v Mariboru (KISUM) in uvedena enotna izkaznica za vse knjižnice mariborske univerze. Ustanovljena je bila Avstrijska čitalnica (AČ).

1991       

1. septembra je pričela Univerzitetna knjižnica Maribor tudi z obdelavo serijskih publikacij v vzajemnem katalogu. Univerzitetna knjižnica Maribor je tretjič v svoji zgodovini zaradi kratkotrajnih vojnih dogodkov v Sloveniji morala za svoje uporabnike za kratek čas zapreti vrata in poskrbeti za varnost gradiva. Reševanje gradiva, ki ga je poškodovalo izlitje vode.

1992       

Pričetek računalniške obdelave neknjižnega gradiva. Dokončna preselitev 100.000 enot arhivskega gradiva iz različnih neprimernih lokacij v Mariboru v urejeno drugo klet nove knjižnične stavbe.

1993       

Pričetek računalniško podprte obdelave akcesijskega poslovanja z deziderata, naročili in reklamacijami. Proslavitev 90-letnice knjižnice. Reorganizacija dela in uvedba bibliotekarjev – strokovnih referentov. Ustanovljen  je bil Evropski dokumentacijski center (EDC). Knjižnica je dobila računalniško učilnico - Učilnico Brede Filo.

1995     

Ustanovljen je bil Informacijski center Britanskega sveta (ICBS). Univerzitetna knjižnica Maribor je uvedla mrežo CD-ROM Ultranet  - uporabnikom Univerze v Mariboru je omogočila neposreden dostop do podatkovnih zbirk na CD-ROM-ih.

1996       

21. marca so osrednjo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor poimenovali v   Glazerjevo dvorano. Z odlokom o preoblikovanju Univerze je postala Univerzitetna knjižnica  Maribor 11. članica Univerze v Mariboru.

1997   

21. januarja je bil sprejet Statut Univerze v Mariboru, ki je opredelil Univerzitetno knjižnico Mariboru kot osrednjo univerzitetno knjižnico, ki daje s svojo dejavnostjo informacijsko podporo izobraževalnemu, znanstveno–raziskovalnemu in umetniškemu delu na univerzi, koordinira knjižnično informacijsko dejavnost in izdelavo bibliografije univerze. 6. februarja so odkrili  doprsni kip dr. Frana Miklošiča v avli knjižnice.

1998  

20. novembra so uredili Maistrovo knjižnico. Posodobitev računalniškega omrežja v knjižnični stavbi. 2. decembra so računalniško učilnico poimenovali po bibliotekarki Univerzitetne knjižnice Maribor prof. Bredi Filo.

2000        

Uvedba novega varnostnega sistema za varovanje gradiva v prostem pristopu - elektronski varovalni sistem 3M. Enota za domoznanstvo je pričela  z izdajanjem zbirke Osebnosti.

2001 

Sprejet novi zakon o knjižničarstvu – opredeljuje univerzitetne knjižnice kot posebno vrsto visokošolskih, in sicer kot glavne visokošolske knjižnice.

2003        

Univerzitetna knjižnica Maribor praznuje 100 let odkar je bila ustanovljena kot knjižnica Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko in je osrednja knjižnica Univerze v Mariboru, znanstvena knjižnica za Maribor in njegovo zaledje, arhivska knjižnica za vse knjižnično gradivo, ki nastaja v Republiki Sloveniji in regionalna domoznanska knjižnica za Maribor oz. severovzhodno  Slovenijo.

2005

Upokojitev ravnateljice doc. dr. Irene Sapač. Rektor UM prof. dr. Ivan Rozman imenuje ravnateljico po pooblastilu mag. Vlasto Stavbar.

2006

Prenova internetne strani UKM. Izdelava investicijskega načrta klimatske naprave za celotno stavbo.

2007

Posodobitev ponudbe informacijskih virov v elektronski obliki. Študenti, profesorji in raziskovalci Univerze v Mariboru lahko dostopajo do elektronskih virov tudi od doma.